inicio mail me! sindicaci;ón

Arhiv za Fenomentalno

Oh, življenje

(10 oddanih glasov, ocena: 4.3/5. Glasuj!)
Loading ... Loading ...

Včeraj sem razmišljala o življenju. (Ne že spet.) In ugotovila, da ne vem, kaj pravzaprav počnem z njim. (Čutim, da sledi zanimiva zgodba. Ne.) Zato sem se odločila v svoje življenje vnesti nove dogodivščine, ki mi bodo dale elana. (Seveda, barvanje nohtov z najnovejšim lakom je popolno bildanje razpoloženja. In agonija se lahko prične s polno močjo.) Tako sem se pričela zavedati drobnih, a vendar navdušujočih stvari okoli sebe, podarjala ljudem nasmehe, postala boljši človek, (oslepel bom), vsak dan naredila dobro delo, (ji lahko kdo pove, da urejanje svojega košatega naglavnega okrasja ne pripomore bistveno k izboljšanju svetovne morale in jo pripravi do tega, da neha?!), poslušala ptičje petje, (resno, plačam vam), in skratka bila povsem nov človek. (Oh, veselje.) Začela sem seveda s spremembami na sebi, ki se neizogibno odražajo v družbi in mi pomagajo pri mojem plemenitem cilju. Tako sem si, meni nič, tebi nič, očistila pore. (Kako prikladno.) Prijatelji so opazili mojo postopno spremembo in me pohvalili. Želeli so si, da bi bili taki kot jaz. (Kisikovo masko prosim, ne zdržim!) Toda nekega dne sem ugotovila, da je število mojih prijateljev drastično upadlo. Nenadoma. Ostala mi je le še naglušna gospodična, ki pa večino časa deluje nezainteresirana za moje podvige, na žalost. (Ah, kako nepričakovano.) Verjetno se je tako namenilo biti že od vsega začetka, na vse velike poti mora iti človek sam, kot razsvetljeni posameznik, brez motenj iz okolja, zaprt pred zunanjim svetom. (Morda pa le ni tako slabo, sestavek ima učinek večurnega vdihavanja smejalnega plina. Brez stroškov, ha! Zelo ekonomično.)

Ti, tam! (Kdo?) Ti, ki delaš te oklepaje! (O ne. Opazila me je.) Pri priči nehaj! (Ne.) Zakaj si tak? (Prebava mi ne dopušča, da bi spravil tole jodlanje skozi svoj sistem.) Navadna zloba si, to je to! (Ni res. Le dolgočasim se.) Dosti imam. Grem! (Je to svetniški sij?)

(Tako je mala razsvetljena popotnica končno pripomogla k izboljšanju tega sveta. Izginila je. Namreč.)

Transport

(10 oddanih glasov, ocena: 3.3/5. Glasuj!)
Loading ... Loading ...

fnm02

Premikaš se iz točke A v točko B. Nikoli v točko C. Točka C je osovražena kot izpad elektrike po enournem mlatenju tipkovnice, namenjenem ustvarjanju življenjsko pomembnega poročila, brez klikanja na malo disketo na levi strani ekrana. Pomisliš, saj mi bo Word samodejno shranil zadevo. Toda Word zataji, samo zato, da te lahko priložnostno malo razpeni. V bistvu mu niti ne moreš preveč zameriti. Kakšna druga oblika zabave pa le lahko doleti ta ubogi programčič?

Poleg sumljivega izhodišča točke C, ki je najbrž globoko zakopano, potlačeno pod ‘Roswellom’ v dosjejih X, je tukaj še problem prevoznega sredstva. Teh se ravno ne tare. Vztrajno sem poizkušala različne možnosti.

In nato sem po mukotrpnem ponavljanju oz. brezkončnem déjà vu-janju ugotovila, da moj dežnik niti pod razno ne more biti balon. Ne zdaj, ne nikoli. Potrlo me je. Kot streš oreh, ki ni lešnik, ki je na primer popolnoma ambivalenten ali pa nemara le čustven invalid in ne trpi niti tri sedemnajstine toliko, kot oreh. Toda, ko bi mi vsaj Doroteja posodila svoje rdeče čeveljce. Pa je sebična. Če bo kdo potrkoval s petami in si zbiral čete čudaških kolegov, bom to jaz, pravi. Sledi rumeni cesti, so ji rekli. Še dobro, da je to edina cesta tam okoli. Poleg strašila bi si tudi sama lahko omislila kompletek možganskih celic. Ali pa se milostno odtrgala od svojih frikin šlap in prehodila delček poti bosa. Tako ostajam obupana, brez prevoznega sredstva. Špaget. Pašget. Nepane.

Dame in gospodje, to je bil le genre.

Tipkovanje

(15 oddanih glasov, ocena: 3.33/5. Glasuj!)
Loading ... Loading ...

the voices are telling me

Eeem. Kaj zdaj. Zmaj čaj. Ee blazno se mi tipkuje, a glavo imam prazno kot ta list, preden je bil pokracljan z mojim bednim brezzveznim črkometanjem. Metanjem črk v negotovo prihodnost, v nepredvidljiv horizont dogodkov. Neusmiljeno sebično udrihanje po tipkovnici brez pomislekov o usodi za vedno zapečatenih črk. Povezovanjem v besede in nesmiselnim formuliranjem. Pa res vemo, kaj je smisel? Še huje, kje je smisel? V čem? Ah, kje. Ne vemo. Torej. Lahko, da je smisel v tem, da jaz, tukaj in zdaj popišem, počrnim, za vedno omadežujem tole deviško prazno stran. In kaj? Deviška belina versus kakšen flekec tu in tam? Oh, prosim vas. Saj nismo v reklami za pralni prašek. In ta zlovešča tipka delete. Ali pa backspace, posebaj hinavska krota. Nah. Mi smo oldskul. Če poflekuješ kakšno stran tu in tam, se sooči s tem kot nesramen flekač, ki si.

Morda bodo črke nekega dne stopile skupaj, zbrale čete, in se pognale v boj. Takrat bomo brezbrižni poflekovalci nosili posledice. Tipkarski škrati so navadni softie-ji proti tistemu, kar nas čaka. Oborožite se. Edigs v vsak dom!

Dame in gospodje, to je bil le genre.

Vse vsebine na strani so last skupine Zkotzelo. Komentarji obiskovalcev niso.