Spet doma
(17 oddanih glasov, ocena: 4.47/5. Glasuj!)
Loading ...Tole je spisal glory. Komentiraj?(6)
Arhiv za March, 2007
(17 oddanih glasov, ocena: 4.47/5. Glasuj!) Loading ...
V zaostanku
(8 oddanih glasov, ocena: 2.88/5. Glasuj!) Loading ...Danes je zadnji dan v marcu, kar pomeni, da danes poteče rok za izid 4. dela Mesta petelinov. Sorry folks, nismo še shendlali vseh problemov. Do zdaj smo obljubljali in se ni izšlo, zato bomo nehali obljubljati. Četrti del bo ko bo. (Saj bi rekel zelo kmalu, ampak bi bila to že obljuba…)
Tole je spisal femator. Komentiraj?(1)
Zakaj bi se ukvarjali z zgodovino?
(9 oddanih glasov, ocena: 4.44/5. Glasuj!) Loading ...V osnovni in srednji šoli odgovora na to vprašanje nisem našel. Moral sem se učiti stvari, v katerih nisem uspel najti pomena. Zakaj? Slovenščina, matematika, angleščina, biologija - razumem. Ampak zakaj zgodovina? Ali pa kemija? Zakaj za vraga smo imeli na urniku kemijo?
No, za kemijo še vedno ne poznam razloga, čeprav se mi danes zdi zelo simpatična veda (v primerjavi s preteklostjo), sem pa slišal dokaj razumljiv razlog za zgodovino - proučujemo jo zato, da se lahko v sedanjosti in prihodnosti odločimo glede na izkušnje iz preteklosti.
Sliši se jasno in logično, ampak srednješolcu to vbiti v glavo ni ravno kos torte. In danes sem naletel še praktičen primer, ki nas postavlja pred vprašanje, kako dolgo mislimo še ohranjati pri življenju splošno uveljavljeno idejo o delu.
Namreč model, da greš nekam delati za denar, da lahko preživiš, je veliko mlajši od človeka. Nastajati je začel okrog leta 1000 v Evropi. Takrat je bilo jasno, da si moraš hrano pridelati, če želiš preživeti. Z rojstvnom industrije pa so začela nastajati industrijska mesta, kjer se je zaslužilo velike danarce. Vsaj tako se je šušljalo na podeželju.
Ljudje na podeželju niso morali upati na dosti boljše življenje, kot so ga imeli. Bili so razviti za svoja merila. Nedaleč stran od njih pa se je odvijal nov napredek, ki jih je pustil za sabo. Želja po več jih je začela vabiti v neznano - v industrijo.
Kljub temu, da je danes povsem samoumevno, da delaš za nekoga in tako služiš za svoj kruh, je bila takrat verjetno misel na mesto prava eksotika. Kako bom preživel med tisoči neznancev? Kaj bom jedel, če tam ne morem vzgojiti hrane?
In pravijo, da se zgodovina ponavlja. Če se res, smo morda na vsakem koraku priča začetku novega preobrata. Bomo tudi v prihodnosti hodili v službo? V Ameriki (kje drugje pa) se pojavlja nov termin, ki označuje mlado tehnično usmerjeno podjetje: startup.
Tipično ga ustanovijo mladi ljudje, ki so še pri močeh (zaradi nizke starosti) in nimajo veliko za izgubiti (nimajo družine, ki jo je treba vzdrževati). Pojavi se vprašanje, kdaj ustanoviti podjetje. Privzeta ideja je, da greš po šoli k nekomu delati za denar. Tam dobiš nekaj izkušenj, potem pa… Potem pa… Potem pa se znajdeš v majonezi in raje ostaneš v službi, kot pa da bi se mučil na svojem.
Zato je najboljši čas za ustanovitev podjetja danes. Tako za tiste, ki še študirajo, kot za tiste, ki so s študijem že opravili. Ampak ta odločitev zveni drzna in tvegana. Približno tako tvegana, kot je bilo včasih zapustiti polje, ki ti je rojevalo hrano in oditi v mesto.
Skupine mladih ljudi, ki se odločijo, da bodo ustvarile nekaj novega v svetu računalništva, rastejo kot gobe po dežju. Še vedno pa večina računalniških inženirjev po študiju odide v ‘varne’ korporacije povprečni karieri naproti. Da kariera v uspešnem startupu sega čez povprečje, je jasno. Ko slišite, da je Google kupil neko podjetje, je kupil startup. Pa tudi sam Google je bil na začetku startup.
Ta nakup za kupljene ponavadi pomeni večkratno doživljensko finančno neodvisnost, ki so si jo prigarali v okoli treh, štirih letih. Misel na to je neverjetno vznemirljiva. Preden so se računalniki pretihotapili v naša življenja, si tega skoraj ni bilo moč predstavljati. In če se učimo iz zgodovine, morda res ni slaba ideja iti v mesto - narediti nekaj na svojem.
Več na to temo kje drugje kot na strani Paula Grahama, računalničarja, slikarja, poznavalca zgodovine, ekonomije in verjetno še česa.
Tole je spisal femator. Komentiraj?(4)
ABC = BIFE
(12 oddanih glasov, ocena: 4.75/5. Glasuj!) Loading ...Preden se natančno lotimo razprave, najprej vpeljimo 2 termina, ki ju bomo pogosto uporabljali:
ABC športnik
ABC = alkohol, babe & cigareti. ABC športnik pa je, trivialno, nekdo, ki bodisi prakticira bodisi trenira ABC šport. Naš profesor g. Kononenko bi bil ponosen name za tako podivjano, že skoraj perverzno računalnikarsko izražanje. No, ne bom izzival, ker moram še en izpit narediti pri njem.
BIFE (lahko tudi bife - z malimi črkami)
Bife ni nič drugega kot lokal, le da nosi negativno konotacijo. Posledično termin bife uporabljajo vsi nasprotniki lokalov, ljubitelji pa se ga izogibajo kot vampir česna: “Jaz že ne hodim v bife! Bife je… Fak, bife! Ne no! Pa ja ne hodim vsak dan v bife? Neee…”
Še tako izkušenemu ABC športniku se lahko zamajejo tla pod nogami, če ga nepripravljenega soočite z dejstvom, da vsak dan hodi v bife. Priznam, bil sem nepripravljen. Lotila se me je družinska prijateljica, ki sem jo srečal na prehodu za peščce. Časa je bilo dovolj ravno za naslednji pogovor:
Heda: O, kam jo mahaš?
Jaz: Hmm.. Tjale čez! <-- kritični moment 1
Heda: Kam? V BIFE?! <-- kritični moment 2
Jaz: Eee… Ja.
V kritičnem momentu 1 sem dojel, da očitno obstajajo ljudje, ki se jim ne upam naravnost povedati, da grem v lokal. Zakaj? Imam slabo vest? Očitno. Zakaj bi imel slabo vest? Preveč hodim v lokale? Očitno.
V kritičnem momentu 2 sem dojel, da je situacija še slabša, kot je sprva kazalo. Ne hodim prevečkrat v lokal, ampak grem prevečkrat v bife. Auč.
Močno poškodovan in pretresen sem prišepal do bifeja, kjer so mi kolegi ABC športniki takoj nudili prvo pomoč. Ko sem jim povedal, kaj me je spotaknilo na ogrevalnem krogu, so bili šokirani. Tudi oni so očitno mislili, da je bife nekaj, kjer se ne rekreirajo.
V taboru je zavladala panika. Kelnarce kar naenkrat niso bile več tako zelo lušne, pir ni imel več tako dobrega okusa in čik ni več tako pasal. V trenutku smo izgubili zajeten del kondicije. Saj veste, to so tisti težki trenutki, ko se špornik odloča, ali bo sploh še vztrajal. Skozi šipe smo že videli POP tevejev avto, s katerim je pridrvela ekipa Športne scene, ki je očitno zavohala škandal.
Težkokategorna mladinska ekipa ABC športnikov je bila na robu razpada. Minil je celo dan, ko nismo šli na kavo. Vsak si je vzel malo časa zase in posortiral misli. Minil je teden in dvom v bistvo našega poklica nas je pošteno obglodal. Sklicali smo nujen sestanek s športno zvezo, ki je takoj počastila s platojem pira in nekaj dirty torrenti.
Prosti čas nam je dobro del. Dojeli smo, da za svoje užitkarske bivanjske ‘zablode’ ne smemo nositi občutka slabe vesti. Na kavi vsak dan uživamo in hvaležni moramo biti za to. Na kavah kujemo in brusimo ideje (kot mladi levi, ki z igro trenirajo lov) in jebat ga, fajn se mamo ob tem.
Sprijazniti se bo pač treba s tem, da smo amaterski umetniki, umetnost pa je nekaj, kar težko izmeriš. Zato smo obsojeni na večne dvome o tem, ali smo dovolj produktivni ali ne, dovolj dobri ali ne, dovolj sposobni ali ne… V življenju zaradi teh dvomov še kako trpimo! Zato bi radi vsak dan vsaj eno kavo spili v miru! Pa četudi v fakin bifeju.
Vsak dan hoditi v službo, kjer se šef odloča namesto tebe, je talažja opcija. Mi pa nismo ljudje, ki bi lahko mirno spali, če bi šli po lažji poti. Zato smo se odločili, da bomo životarili in bili nagrajeni s čistostjo izpolnjenega poslanstva. Ali ni to največ, kar lahko človek doseže? Čeprav tega v resnici nikoli ne doseže, ampak okej. Važno, da je težko in da mori.
Zato ko naslednjič zagledate tipa v trenirki, ki ob 11h za šankom žulji kavo s pirom in bulji natakarico v rit, ne pomilujte ga - to ni model, ki je zabluzil, to je model, ki si ga je vzel na hard, verjetno bolj na hard, kot vi.
Tole je spisal femator. Komentiraj?(9)
Transport
(10 oddanih glasov, ocena: 3.3/5. Glasuj!) Loading ...
Premikaš se iz točke A v točko B. Nikoli v točko C. Točka C je osovražena kot izpad elektrike po enournem mlatenju tipkovnice, namenjenem ustvarjanju življenjsko pomembnega poročila, brez klikanja na malo disketo na levi strani ekrana. Pomisliš, saj mi bo Word samodejno shranil zadevo. Toda Word zataji, samo zato, da te lahko priložnostno malo razpeni. V bistvu mu niti ne moreš preveč zameriti. Kakšna druga oblika zabave pa le lahko doleti ta ubogi programčič?
Poleg sumljivega izhodišča točke C, ki je najbrž globoko zakopano, potlačeno pod ‘Roswellom’ v dosjejih X, je tukaj še problem prevoznega sredstva. Teh se ravno ne tare. Vztrajno sem poizkušala različne možnosti.
In nato sem po mukotrpnem ponavljanju oz. brezkončnem déjà vu-janju ugotovila, da moj dežnik niti pod razno ne more biti balon. Ne zdaj, ne nikoli. Potrlo me je. Kot streš oreh, ki ni lešnik, ki je na primer popolnoma ambivalenten ali pa nemara le čustven invalid in ne trpi niti tri sedemnajstine toliko, kot oreh. Toda, ko bi mi vsaj Doroteja posodila svoje rdeče čeveljce. Pa je sebična. Če bo kdo potrkoval s petami in si zbiral čete čudaških kolegov, bom to jaz, pravi. Sledi rumeni cesti, so ji rekli. Še dobro, da je to edina cesta tam okoli. Poleg strašila bi si tudi sama lahko omislila kompletek možganskih celic. Ali pa se milostno odtrgala od svojih frikin šlap in prehodila delček poti bosa. Tako ostajam obupana, brez prevoznega sredstva. Špaget. Pašget. Nepane.
Dame in gospodje, to je bil le genre.
Tole je spisal eve_anna. Komentiraj?
Življenje v majonezi
(5 oddanih glasov, ocena: 4.6/5. Glasuj!) Loading ...Človek fizično živi na zemlji. In prav fino bi bilo, če bi tudi mentalno ždel na tem usr…, khm, prou fajn planetu. Žalostna resnica je, da smo praktično vsi ujeti v neka omejitvena stanja bivanjske zavesti. Imenujmo ta stanja psiho-likvidi. Poznamo jih več vrst: majoneza, nacho, loj (fuuj), zenf, ajvar, pekoči ajvar, hren, jogurt… Ta nastopijo kot posledica zunanjih dejavnikov (geografski, demografski, socialni, psihografski) v sodelovanju s posameznikovimi lastnimi dojemanji, udejstvovanji ter željami.
Osredotočil se bom na prve štiri (oljnate), ki jim je skupna človeku navidezna prijaznost. Vsebujejo torej močno komponento lagodja z izjemo zenfa, kjer prevladuje kislost, a je lagodje še zmeraj prisotno. Sorazmerno je vsebnosti maščob in prav zato je izhod iz stanja izredno težak. Dobro je poznano dejstvo, da kjer je mast, je le te lahko samo še več. Za odmaščevanje je potrebno veliko trdega dela. Lagodju nasprotiležna je komponenta kislosti, ki je odraz spoznanja in nezadovoljstva nad trenutim stanjem ter drugimi posledičnimi faktorji. Najmanj je je v loju (lagodje=max.) in največ v zenfu. V majonezi je ni veliko, nekoliko več pa je je v nachotu, a je tudi lagodja več. O drugih komponentah tu ne bom razglabljal, saj sem podal zadosti teorije za osnovno razumevanje problema.
Osebno se nahajam v majonezi, ki je predstavnica oljnatih psiho-likvidov. Naštejmo nekaj glavnih podatkov: kraj=01, rasa=1+3, starost=25, vera=0, izobrazba=7, poklic=0, dohodek=0, premoženje=4.5, družbeni razred=sr., vpliv staršev=10, življenski stil=maj., lagodje=54%, kislost=35%, dnevni izkoristek=12,5%, bife-faktor=40%… Vrednosti za dohodek, poklic in razred so značilne. Za prehod v nacho stanje bi moral dvigniti premoženje na 6, družbeni razred na višji (kar je težko izvedljivo že zaradi zahteve po rasi=1+1) in pojačat vpliv staršev na 12. Obstaja pa skrita bližnjica do nachota. Ta je, da interno zvišamo lagodje na 70%, s čimer poraste kislost na 40% in pride do izravnave ostalih komponent v nacho vrednosti. Problem te metode so externi faktorji, ki silijo interne komponente ponastaviti na začetne vrednosti. Tako lahko v praksi zdržimo v nachotu 6-8 ur, psihopati pa dosegajo čase celo nad 48 ur. A s tem tvegajo nevarnost porušitve psiho-sistema ali celo ‘nenadnega preskoka’ v stanja neoljnih značajev (vodni, pekoči spekter).
…
Več prihodnjič.
Tole je spisal janime. Komentiraj?(2)
Šundovski narajc
(4 oddanih glasov, ocena: 4.5/5. Glasuj!) Loading ...Dovolite, da vas narajcam, da si še enkrat ogledate Pulp fiction. Zakaj? Ker je to en največjih filmov, ki so bili kdajkoli posneti. Zakaj? Ker je vsaka beseda v njem smešna, še preden jo vidiš odigrano. In ko je odigrana… Tri pikce. Skratka zadeva je ena velika umetnija. Čisti presežek.
Če bom samo ponavljal, kako super truper je, ne bomo daleč prišli, zato kar preidimo k citatom. To je bolj rajcih.
Citat številka 1
Jules: Mmmm! Goddamn, Jimmie! This is some serious gourmet shit! Usually, me and Vince would be happy with some freeze-dried Taster’s Choice, but he springs this serious GOURMET shit on us! What flavor is this?
Jimmie: Knock it off, Jules.
Jules: [pause] What?
Jimmie: I don’t need you to tell me how fucking good my coffee is, okay? I’m the one who buys it. I know how good it is. When Bonnie goes shopping she buys SHIT. Me, I buy the gourmet expensive stuff because when I drink it I want to taste it. But you know what’s on my mind right now? It AIN’T the coffee in my kitchen, it’s the dead nigger in my garage.
Jules: Oh, Jimmie, don’t even worry about that…
Jimmie: No, let me ask you a question. When you came pulling in here, did you see a sign out in front of my house that said Dead Nigger Storage?
Jules: Jimmie, you know I ain’t seen no…
Jimmie: Did you see a sign out in front of my house that said Dead Nigger Storage?
Jules: [pause] No. I didn’t.
Jimmie: You know WHY you didn’t see that sign?
Jules: Why?
Jimmie: ‘Cause it ain’t there, ’cause storing dead niggers ain’t my fucking business, that’s why!
Tole gre z lahkoto v leksikon pod Quentin Tarantino. Omenjanje malenkosti v kritični situaciji. Haha, in ponavljanje vprašanj (Did you see a sign…), zato da vzpostavi vzdušje, ko se vsi malo bojijo, vključno z gledalcem… Klasika.
Citat številka 2
The Wolf: I’m Winston Wolfe. I solve problems.
Jimmie: Good, we got one.
Hahaha… Preveč, preveč. Spet skrajna mirnost v zelo zajebani situaciji.
Citat številka 3
Jules: We should have shotguns for this kind of deal.
Vincent: How many up there?
Jules: Three or four.
Vincent: That’s countin’ our guy?
Jules: Not sure.
Vincent: So that means there could be up to five guys up there?
Jules: It’s possible.
Vincent: We should have fuckin’ shotguns.
Kako narediti zelo kulski pogovor iz zelo navadnega vprašanja? No, pravkar ste prebrali. Ta film je poln tega. V bistvu v njem ni enega samega navadnega stavka, vse je na svojem mestu.
Citat številka 4
Butch: You okay?
Marsellus: Naw man. I’m pretty fuckin’ far from okay.
Butch: What now?
Marsellus: What now? Let me tell you what now. I’ma call a coupla hard, pipe-hittin’ niggers, who’ll go to work on the homes here with a pair of pliers and a blow torch. You hear me talkin’, hillbilly boy? I ain’t through with you by a damn sight. I’ma get medieval on your ass.
Butch: I meant what now between me and you?
Marsellus: Oh, that what now. I tell you what now between me and you. There is no me and you. Not no more.
Neeeeee!! Hahahahaha… Umiram. :]
Citat številka 5
Jules: You sending the Wolf?
Marsellus: Oh, you feel better, motherfucker?
Jules: [relieved] Shit, negro, that’s all you had to say.
LOL!!
Skratka cel film je en velik citat, če želite prebrati še več, kliknite sem. Super način, da se ogrejete pred petnajstim ogledom filma. To je delo, ki ga je treba nujno pogledat nekajkrat na leto. Ga že iščem…
Tole je spisal femator. Komentiraj?(2)
Cockfight!
(3 oddanih glasov, ocena: 4.67/5. Glasuj!) Loading ...Beseda v naslovu se sliši kot posledica rahlega nesporazuma med moškim spolnim udom in njegovim lastnikom ali morda neokusne agresije večih tičev. A to ni. Je pa stoletja star krvav šport, ki ga pametni človek organizira med dvema manj prijaznima petelinoma (ang. gamecock) v ringu (ang. cockpit) in stavi 1000 USD na izid njemu ljubšega kokouta. Akcija se stopnjuje z dodajanjem raznih bodičastih ali rezilnih priprav na noge petelina.
Šport je bil močno priljubljen v prejšnjih stoletjih skorajda povsod po svetu. Nekateri so ga jemali celo tako resno, da je v regiji Indije poraz pri nekem petelinoboju zanetil vojno. Dandanes je v razvitejših državah šport prepovedan, drugod pa ima popularnost sorazmerno našemu nogometu ali košarki. Na Filipinih je celo nacionalni šport.
Mi, ljubljanski petelini, se imamo navkljub občasnim prepirom radi in gojimo močno odvratnost do nasilja, tako da FUJ TO!
Tole je spisal janime. Komentiraj?
Umetnost - Glory razmišlja naglas
(6 oddanih glasov, ocena: 4.67/5. Glasuj!) Loading ...Vem, da se je že veliko pametnih ljudi vprašalo, kaj je to umetnost. In vem tudi, da se niso strinjali. Najbrž se je tudi veliko malo manj pametnih ljudi spraševalo isto kot jaz. Vedno sem bil prepričan, da na taka splošna vprašanja ni direktnega odgovora, ampak le posameznikovo subjektivno mnenje. Sedaj, ko že nakaj časa ne kadim več trave (dobesedno), lahko spet verjamem, da ne vem.
A je to nekaj, kar vsi vemo in ne znamo razložiti, ali je to nekaj, česar ne vemo vsi in tisti, ki vedo, znajo razložiti? Ali pa vsi čutimo in jih le par razume. Najbrž je resnica nekje vmes. Je umetnost le mešanica estetike in kreativnosti? Mogoče je le vsečloveška zabloda. Kaj če je umetnost izmišljena? Kaj, če umetnosti sploh ni?
Menim, da je povezana s čustvi. Mogoče je to trik. Slikar ima v glavi neko čustvo in nariše tako sliko, da ko jo ti pogledaš, takoj začutiš katero. In če je dober, potem vsi čutimo isto. Če je pa “slab”, pa ne. Kaj pa če je dober pa je ti ne čitiš? Potem pa nimaš okusa. A ni simpl? Fak!
Originalna slika je velika 450 metrov in je bila narisana z eno potezo.
Umetnost je lahko vse ali nič. Rabimo le humanoida in njegov emocionalni refleks in že razglašamo stvar za umetnost. Seveda ta stvar ne sme biti nič drugega kot larpurlartističen objekt. Čim je funkcionalna, že ni več umetnost, ampak le predmet, ki vsebuje artistične elemente. Vendar tudi tu se lahko ne strinjamo.
Črn Kvadrat (Ruski avantgardni slikar Kasimir Malevič, 1913) Supernaturalizem je umetniško gibanje, ki se je osredotočilo na osnovne gometrijske oblike (krogi in kvadrati).
Nekateri menijo, da je umetnost produkt človeka, ki nekaj res obvlada (je stvar izpilil) in je naredil nekaj občudovanja vrednega. Pač neki, česar ne zna vsak. Potem drugi govorijo o uporabi teh spretnosti za izdelovanje umetnij. Spet tretji pa menijo, da je merilo umetnosti gledalčeva izkušnja, ko vidi izdelek.
V devetnajstem stoletju so tretirali umetnost kot nekaj resničnega in lepega. To je v začetku dvajsetega stoletja prekinil modernizem in kasneje še postmodernizem, ki sta hrepenela po nečem novem in drugačnem. Dobili smo moderno umetnost. Od tu naprej se pa začne prava zmešnjava, v katero se ne bi pogljabljal. Naj samo omenim Marcela Duchampa, ki ni razlagal pomena svojih kreacij, celo smejal se je folku, ki so ga videli v njih, in “komercialnega” Andyja Warhola, ki je narekoval asistentu, kako naj nariše njegovo sliko…
Dodatek:
Včeraj me je pa Femator spomnil na definicijo umetnosti iz gimnazije (sociologija in tista debela črna knjiga): Umetnost je vse, kar ni naravno! Narava ustvarja naravno lepe stvari: sončni zahod, morje, jezero, gore… Človek pa ustvarja umetne stvari. Kako prikladno. Sedaj se lahko kregamo še o tem, kaj ni naravno. Hvala, hvala! Že vidm večurne dabate z nepremišljenimi argumenti ob piru.
Želim vam lep zimski dan.
Tole je spisal glory. Komentiraj?(1)
Srečo na vrvici!
(17 oddanih glasov, ocena: 3.35/5. Glasuj!) Loading ...Dobro jutro.
Tole je spisal janime. Komentiraj?(6)
Vse vsebine na strani so last skupine Zkotzelo. Komentarji obiskovalcev niso.
