Youtube v torek
Malo v razmislek…
Fotr je pomoje obolu.
Jajcom se meša.
Prokleta youtubovsko vlogarska banda.
Prilagam še en blog (tud mal vlog? whatever), če komu ful sede zdele en tak blog. JocoHud.
Tole je spisal glory. Komentiraj?(6)
Malo v razmislek…
Fotr je pomoje obolu.
Jajcom se meša.
Prokleta youtubovsko vlogarska banda.
Prilagam še en blog (tud mal vlog? whatever), če komu ful sede zdele en tak blog. JocoHud.
Tole je spisal glory. Komentiraj?(6)
Tukaj se pa vedno najde kaj zanimivega. Tole je primer - kratko predavanje, ki ga preprosto moraš gledat do konca. Še nekaj klikov naprej in je že mimo nekaj ur :]
Tole je spisal femator. Komentiraj?(2)
Države Zemlje tekmujejo v številu klikov. clickclickclick.com Ob enem se pa ne zavedajo, da prisostvujejo pri ustvarjanju nehvaležne informacije, ki ne daje ravno vzornega ugleda v svetu…
Tole je spisal glory. Komentiraj?
Življenje je težko. Še posebaj v današnjih časih. Zdi se mi kot, da smo vlaki, ki so pripeti na tirih. Ustavljamo se samo na postajah in pot spremenimo samo na križiščih. Le teh je pa premalo. Zato si moramo vsake toliko časa primazati en šamar in se malo iztiriti. Ne zavedamo se kaj vse zamujamo.
To ne velja za študente!
Tole je spisal glory. Komentiraj?
Kako je biti Femator? Vpogled v moj navaden dan. Človek bi si mislil, da to nikogar ne zanima, a boste vseeno prebrali ta članek do konca. Ne samo zato, ker vas vse po vrsti matra firbec, ampak tudi zato, ker vam bom razkril taktiko, s katero sem vas pripravil do branja tega članka.
Z desno peto bom pohodil enega največjih tabujev moje družbe - slavo. Prepovedana vprašanja. Nihče ne more verjeti, da sem vse to objavil na blogu. To je absolutno v nasprotju z vsemi kodeksi skupine Zkotzelo. Zkotzelo odobrava samo diskretno slavo. Takšno, ki se jo vedno in povsod zanika, le izjemoma, pred spanjem, je dovoljeno pri sebi pomisliti nanjo. Potem pa takoj zmoliti očenaš!
Kako pa je v resnici? Ali občutim kakšne elemente slave kot igralec v Mestu petelinov? Me pozdravljajo ljudje na ulici? Me lovijo paparaci? Sem že podrl kakšno fenico?
No, pojdimo po vrsti. Ja, nekaj neznancev me je res že pozdravilo na ulici. Bolj pogumni so dali roko in čestitali. Tudi zobozdravnica je že enkrat vzkliknila: “Zdaj vem, od kod te poznam!” Celo en avtogram sem že dal in to na faksu. Jp, na faksu. Pri belem dnevu. Bejba, ki je delila letake, je nenadoma privlekla na dan blokec in kuli. Ne vem, kaj točno sem napisal, sem bil pa definitivno nepripravljen. Žal nikoli nisem nameraval postati slaven in se nisem ubadal z globokim sporočilom, ki ga bom fanicam nekoč pisal na joške. Mimogrede, Janime se je že podpisoval na joške. Ženske joške. Ta pizdun ima vedno bolj zanimive prigode od mene.
Stvari se zvečer opazno spremenijo. Ko so ljudje malo pod gasom, dobijo pogum in število tistih, ki dajo roko, se znatno poveča. Nekateri pričakujejo, da si jih bom za vedno zapomnil že po prvem srečanju, zato zvečer pogosto dobivam tudi čudne poglede, ki preverjajo, ali mi bo naredilo klik, potem pa gredo mimo. Sori folk, že tako si bolj slabo zapomnim obraze. Naj posebej omenim še tiste, ki se dodatno opogumijo in celo častijo pir. Respect.
Ad dve. Paparaci me še ne lovijo. V Sloveniji jih ni, Požarju moraš sam poslati topless fotke z morja.
Ali Petelini kaj jebemo? Seveda. Jebemo ježa. Če bi tukaj napisal, da sem jih že toliko in toliko podrl, bi bil pa res neotesan. Že tako je ta članek rahlo sporen. Če ga bere nekdo v abstinenčni krizi, bo kaj hitro ugotovil, da se važim s slavo. Ampak resnica je čisto drugje, slava mi nikoli ni dišala in če bi postalo prehudo, bi se verjetno umaknil. Ampak se ni za bat. Zaenkrat so naključni izlivi navdušenja na večernih zabavah še nemoteči. Lepo je, ko vidiš, da tvoje delo nekomu res veliko pomeni. Celo več, kot si si lahko predstavljal.
Enkrat mi je nekdo tako doživeto opisal svoja čustva do naše nanizanke, da so se mi v smehu ulile solze. Bilo je lansko poletje pred KUD-om. Stali smo v trikotniku in jokali od smeha. Zelo ganljiva izkušnja. Ker nas takšne stvari ženejo naprej, bi lahko rekel, da nekaj malega slave celo potrebujemo, da lahko nadaljujemo z delom. Če bi delali samo zase, bi verjetno že odnehali. Sami smo itak mojstri težav in jih najdemo tudi tam, kjer jih ni. Marsikdaj šele pristen izliv fana ponovno odpre oči in pokaže pot iz začaranega kroga.
Evo, toliko o moji “slavi”. Taktika, o kateri sem govoril na začetku, je pa naslednja: v bralcu morate zbuditi radovednost. To sem storil tako, da sem najprej ponudil vpogled v svoje življenje. Iz neznanih razlogov ljudi zakšne reči zanimajo. Pa četudi so totalno brezvezne. Zato se tudi prodaja rumeno časopisje. Potem pa sem vam obljubil še recept za finto. Še en razlog več, da berete naprej. Takšnih cak ni nikoli dovolj. Več ko jih uporabite, bolj vas bodo brali. Ampak delajte z občutkom, da si ne naredite več škode, kot koristi.
Poleg tega sem pisal s samozavestnim tonom, kar daje napisanim besedam večjo kredibilnost, neglede na to, da sem se ob pisanju počutil dokaj bedno. Kot da ne bi bil jaz. Ampak teksti, ki vsebujejo preveč “Po mojem,” in “Mislim da…” so pač manj zanimivi. Bralci imajo radi kratka dejstva. Ali pa vsaj stvari, ki izgledajo kot kratka dejstva. Upoštevajte to pri pisanju objav na svojih blogih in ostalih tekstov (evo, to je bil pa še samozavesten zaključek brez smeškota, ki ponavadi zbija kredibilnost).
Tole je spisal femator. Komentiraj?(5)